Statut

I. TEMELJNE DOLOČBE

 

1. člen

Zaradi organiziranega varstva pravic, izražanja, soočanja in usklajevanja svojih socialnih in ekonomskih interesov ter oblikovanja in uveljavljanja skupnih stališč se delavci nekaterih gospodarskih javnih služb in storitvenih dejavnosti združujemo v sindikat dejavnosti, ki je samostojna, nestrankarska in prostovoljna organizacija.

 

2. člen

Ime sindikata je

SINDIKAT KOMUNALE, VAROVANJA IN POSLOVANJA Z NEPREMIČNINAMI SLOVENIJE, skrajšano SKVNS. Sedež sindikata je v Ljubljani, Dalmatinova 4.

 

3. člen

SKVNS je na osnovi svojega programa in zaradi uresničevanja skupnih interesov in ciljev konstitutiven član ZSSS in enakopraven partner pri sodelovanju z drugimi sindikati storitvenih dejavnosti in sodeluje oziroma se povezuje z drugimi sorodnimi sindikati doma in v tujini.

SKVNSdeluje samostojno na podlagi lastnega programa in statuta ter skupno dogovorjenega programa in statuta ZSSS.

 

4. člen

SKVNS je:

• nosilec odločitev in akcij v okviru sindikata podjetij in drugih ravni organiziranost
• sindikata, ko gre za ekonomski in socialni položaj ter zaščito delavcev in članov
• sindikata;
• partner, nosilec in pogajalec pri uveljavljanju interesov članov iz delovnega razmerja in kolektivnih pogodb;
• demokratični prostor za izražanje posamičnih in skupnih interesov kot tudi za njihovo usklajevanje v okviru svoje dejavnosti, v odnosu z drugimi sindikati dejavnosti Slovenije, v odnosu do poslovodnih in upravljalskih dejavnikov v podjetjih in
• institucijami oblasti;
• varovalec sindikalnih pravic in svoboščin, ki temeljijo na svobodi sindikalnega¸ delovanja ter organizator različnih oblik sindikalnega boja, vključno s stavko.

 

5. člen

1. SKVNS člani uresničujejo naslednje cilje in interese:
2. združevanje vseh delavcev, navedenih v 6. členu;
3. uveljavljanje ustreznih delovnih in življenjskih pogojev članov;
4. sklepanje in uveljavljanje kolektivnih pogodb;
5. izboljšanje varstva pri delu in humanizacija dela;
6. uveljavljanje pravice vseh zaposlenih, da sodelujejo pri soupravljanju o temeljnih vprašanjih svojega ekonomskega in socialnega položaja;
7. spremljanje položaja delavcev, oblikovanje stališč in zahtev ter njihovo uveljavljanje v državnih in drugih institucijah, kjer se oblikujeta ekonomska in socialna zakonodaja;
8. varovanje sindikalnih pravic in svoboščin, ki temeljijo na svobodi sindikalnega delovanja, brez različnega omejevanja ter v tem okviru organiziranje različnih oblik sindikalnega delovanja, vključno s stavko;
9. razvijanje vzajemnosti in solidarnosti med delavci;
10. zaščita delovne in osebnostne nedotakljivosti sindikalnih zaupnikov pri izvajanju sindikalnih nalog;
11. izobraževanje in usposabljanje članov za sindikalno delo in funkcije v sindikatu;
12. informiranje in obveščanje delavcev in članov SKVNS;
13. predlaganje sprememb in dopolnitev ter vpliv na oblikovanje zakonov in drugih aktov, pomembnih za člane;
14. uveljavitev pravic in možnosti poklicnega izobraževanja tudi za tisto delo oziroma poklice, ki sicer nimajo verificiranega šolskega programa;
15. krepitev medsebojne povezanosti članstva in pripadnosti sindikatu.

 

II. ČLANSTVO V SINDIKATU DEJAVNOSTI, PRAVICE IN OBVEZNOSTI

V SKVNS se včlanjujejo delavci, zaposleni v podjetjih, opredeljenih po standardni klasifikaciji dejavnosti:

35.220	Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži
35.300	Oskrba s paro in vročo vodo
36.000	Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
37.000	Ravnanje z odpadki
38.110	Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
38.120	Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
38.210	Ravnanje z nenevarnimi odpadki
38.220	Ravnanje z nevarnimi odpadki
38.310	Demontaža odpadnih naprav
38.320	Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov
39.000	Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
81.100	Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
81.210	Splošno čiščenje stavb
81.220	Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme
81.290	Čiščenje cest in drugo čiščenje
81.300	Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
96.030	Pogrebna dejavnost
68.100	Trgovanje z lastnimi nepremičninami
68.200	Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
68.310	Posredništvo v prometu z nepremičninami
68.320	Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi
71.120	Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje
71.110	Arhitekturna in urbanistična dejavnost
74.900	Druge nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
80.100	Varovanje
80.200	Nadzorovanje delovanja varovalnih sistemov
80.300	Poizvedovalne dejavnosti

 

V SKVNS se lahko včlanjujejo tudi delavci drugih javnih in storitvenih dejavnosti, če sprejmejo njegov program in statut.

 

7. člen

Član SKVNS je lahko vsak delavec, ki je v delovnem razmerju v eni oddejavnosti, iz 6. člena in delavci, ki so brez lastne krivde izgubili delo ali jim delovno razmerje miruje. Včlanitev se opravi praviloma preko sindikalnega zaupnika v podjetju, območnem odboru oz. republiškem odboru sindikata po dejavnosti.

Delavec postane član SKVNS pod pogoji: da podpiše pristopno izjavo, ki jo sopodpiše odgovorna oseba iz 1. odstavka tega člena, se seznani s statutom SKVNS, je uveden v evidenco obračuna in plačuje članarino.

Na lastno željo ostanejo člani tega sindikata tudi upokojeni člani, ki plačujejo članarino, kot ostali člani.

 

8. člen

Članstvo v SKVNS preneha z izstopom, izključitvijo ali črtanjem.

Član izstopi s podpisom izstopne izjave in vračilom članske in morebitnih drugih izkaznic, ki so vezane na članstvo (npr. kartica ugodnosti, ipd.)

Član je izključen iz članstva v primeru grobe kršitve določil statuta in delovanja v nasprotju z interesi SKVNS, zlorabe položaja, neupoštevanja navodil stavkovnega odbora.

Sklep o izključitvi sprejme sindikalna organizacija, v kateri je član organizacijsko povezan, oz. tisti, ki je opravil včlanitev po 7. členu; odločitev o črtanju pa sindikat podjetja oz. sindikat dejavnosti na podlagi podatkov iz evidence članstva.

Član je črtan zaradi smrti, zaradi neupravičenega neplačevanja članarine po treh mesecih, zaradi prestopa v drug sindikat dejavnosti, če je postal delodajalec ali zaradi ničnosti, če se ugotovi, da niso bila upoštevana določila 6. in 7. člena ali so bili uporabljeni napačni zavajajoči podatki.

Oseba, ki ji je prenehalo članstvo, mora poravnati vse obveznosti do organizacije in vrniti člansko izkaznico svojemu sindikalnemu zaupniku oz. jo SKVNSrazveljavi. Član ima pravico ugovora na odločitev o izključitvi ter na ukrepe, s katerimi so kršene njegove statutarne pravice.

Ugovor obravnava Komisija za statut, organizacijo, kadre in izobraževanje. Sklep je z odločitvijo Komisije dokončen. Ponovna včlanitev je možna po preteku enega leta.

 

9. člen

Pravice in ugodnostičlana sindikata so:

• da sodeluje v organih in drugih oblikah dela sindikata;
• da svobodno izraža svoje interese in jih usklajuje z drugimi člani ter sodeluje v
• oblikovanju skupnih interesov, stališč, predlogov in zahtev SKVNS
• na vseh ravneh organiziranosti;
• da neposredno uveljavlja sindikalna stališča in zahteve v svojem okolju;
• da predlaga in voli delegate in člane organov SKVNS in je lahko
• izvoljen na te dolžnosti;
• da je pravočasno in celovito obveščen o vseh aktivnostih sindikata;
• da lahko ugotavlja odgovornost članov organov in nosilcev funkcij sindikata in
• zahteva njihov odstop v primeru neaktivnosti in nesposobnosti;
• da prejema brezplačno pravno pomoč in zaščito v sporih iz delovnega razmerja in
• kolektivne pogodbe, vključno do zastopanja na sodiščih;
• da prejema solidarnostno pomoč, če je socialno in zdravstveno ogrožen;
• da je deležen zaščite in prejemanja pomoči ob sodelovanju v protestnih akcijah in
• stavkah, ki jih organizira sindikat;
• da sodeluje v izobraževanju in usposabljanju za delo v sindikatu;
• da uživa sindikalno organiziran oddih in rekreacijo ter pomoč v primeru
• preventivnega zdravljenja in okrevanja;
• da sodeluje oz. se udeležuje delovnih, športnih, rekreativnih in drugih srečanj
• članov dejavnosti;
• da uživa sindikalno organizirane kulturne dobrine;
• da uveljavlja druge pravice in ugodnosti v okviru SKVNS in ZSSS.

 

10. člen

Dolžnosti člana sindikata so:

• da deluje v skladu s programskimi in statutarnimi akti sindikata,
• da plačuje članarino v skladu s pravilnikom;
• da se opredeljuje do oblik in sredstev sindikalnega boja;
• da aktivno in odgovorno izvaja demokratično sprejete odločitve o načinu sindikalnega boja;
• da ob prenehanju članstva vrne člansko izkaznico in uredi formalni izpis.

 

11. člen

Pravico do nasvetov in osnovne sindikalne pravice član pridobi takoj po včlanitvi. Pravico do pravne pomoči in zastopanja na sodišču pridobi član po šestih mesecih članstva. Ob prostovoljnem izstopu in nato ponovni včlanitvi ima pravico do pravne pomoči in zastopstva po 12 mesecih. Pravico do solidarnostne pomoči pridobi član po enoletnem članstvu.

Člani so pri uveljavljanju svojih pravic in ugodnosti dolžni pokazati člansko izkaznico in dokazilo o plačani članarini.

 

III. VARSTVO SINDIKALNEGA ZAUPNIKA

12. člen

SKVNS oziroma njegovo predsedstvo varujejo delovno in osebno nedotakljivost sindikalnih zaupnikov na vseh ravneh organiziranosti tako, da uveljavljajo pravice iz določil veljavne zakonodaje in pravice iz kolektivnih pogodb.

Ob sporih, nastalih zaradi opravljanja sindikalnih nalog, SKVNS oz. pravna služba zastopa in brani sindikalnega zaupnika na sodišču oz. za zaščito le-tega uporabi druge oblike sindikalnega boja (protestni shod ali zbor, protestna stavka).

Konkretizacija varstva se v podjetju oz. družbi zagotovi s pogodbo o pogojih dela sindikata podjetja ali družbe.

SKVNS lahko da pobudo za odpoklic sindikalnega zaupnika, če le-ta ne deluje v skladu z interesi članstva, ki ga predstavlja, če se ugotovi, da ne opravlja funkcije, ne izvaja nalog, krši statut, programske usmeritve ali druge akte sindikatov, ali kako drugače kvari ugled sindikatov. Realizacija postopka odpoklica je v pristojnosti organizacije sindikata podjetja.

V kolikor o odpoklicu sindikalnega zaupnika iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče odločati v sindikalni organizaciji podjetja, lahko pobudo za odpoklic sindikalnega zaupnika podata Območni odbor SKVNS oziroma Republiški odbor sindikata dejavnosti. O odpoklicu sindikalnega zaupnika odloča Komisija za statut, organizacijo, kadre in izobraževanje. Odpoklicani zaupnik ima možnost pritožbe na Predsedstvo SKVNS. Odločitev Predsedstva SKVNS je dokončna. V tem primeru Predsedstvo SKVNS na predlog Območnega odbora SKVNS imenuje zunanjega sindikalnega zaupnika. O njegovih obveznostih in pristojnostih se dogovorijo člani sindikata podjetja oz. družbe in predstavnik Predsedstva SKVNS na članskem sestanku. Zunanji sindikalni zaupnik deluje do sanacije razmer v sindikatu podjetja oziroma do izvolitve novega sindikalnega zaupnika.

 

IV. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE

13. člen

SKVNS je samostojen in organiziran po naslednjih načelih:

• načelu prostovoljnega včlanjevanja delavcev dejavnosti;
• delovno proizvodnem načelu, po katerem se člani sindikata podjetij organizirajo v SKVNS po pretežni dejavnosti podjetja oz. zavoda;
• teritorialnem načelu, ki se odraža v območni obliki organiziranja in delovanja sindikata dejavnosti preko območnih odborov dejavnosti;
• načelu racionalnosti in ekonomičnosti glede na število članov, podružnic in specifičnosti okolja, v katerem delujejo.

 

14. člen

Metode in oblike delovanja in organiziranosti SKVNS so:

• sindikalna podružnica,
• sindikat podjetja (organizacija v podjetju oz. družbi),
• območni odbor.

 

15. člen

Sindikalna podružnica

Sindikalna podružnica je metoda sindikalnega delovanja za zaščito članov, oblikovanje stališč in seznanjanje z delom SKVNS.

Sindikalna podružnica se določi s sklepom na zboru članov tam, kjer so vsaj trije člani in ni pogojev za sprejem lastnih pravil ali ni smotrno, da se oblikujejo kot pravna oseba. Za delovanje se uporablja statut SKVNS neposredno. Na zboru članov, ki se izvede enkrat letno, obravnavajo poročilo o delu in izvolijo sindikalnega zaupnika , poročilo o delu članov sveta delavcev, ki so člani sindikata, ter sprejmejo usmeritve za prihodnje delo.

Podružnice in člani iz podjetij oz. družb, kjer ni pogojev za oblikovanje lastne podružnice, se povezujejo v skupno organizacijo podružnic pri območnem odboru dejavnosti.

 

16. člen

Sindikat podjetja oz. družbe

Sindikat podjetja oz. družbe je temeljna oblika organiziranega delovanja članov sindikata.

Organi sindikata podjetja oz. družbe so:

• zbor članstva,
• izvršni odbor,
• nadzorni odbor.

 

Način oblikovanja organov in njihove pristojnosti ter najustreznejše oblike in metode delovanja sindikatov podjetja oz. družbe se opredelijo s Pravili sindikata podjetja oz. družbe.

Pravila sindikata podjetja oz. družbe morajo biti skladna s Statutom SKVNS.

Sindikat podjetja oz. družbe si je dolžan izboriti možnost, da se v podjetniški kolektivni pogodbi ali posebnih aktih določijo obveznosti in odgovornosti podjetja oz. družbe do sindikata tako, da bodo zagotovljene možnosti za svobodno delovanje in uporabo vseh ukrepov in načinov delovanja, skladno s Statutom SKVNS in Pravili sindikata podjetja oz. družbe. Medsebojne obveznosti in odgovornosti med upravo in sindikatom družbe se lahko uredijo s Pogodbo o pogojih dela sindikata.

 

Naloge zbora članov so zlasti:

• sprejema programske usmeritve;
• sprejema Pravila sindikata družbe oz. družbe in njihove spremembe;
• obravnava poročila o delu organov;
• voli predsednika sindikata podjetja oz. družbein njegovega namestnika ter člane izvršnega in nadzornega odbora
• obravnava aktualna sindikalna vprašanja v podjetju.

 

Naloge in pristojnosti izvršnegaodbora so zlasti:

• deluje na podlagi programskih usmeritev skupščine SKVNS in je odgovorno za njihovo uresničevanje;
• sprejema letni program dela in obravnava vsa pomembna vprašanja s področja SKVNS in ZSSS;
• organizira pogajanja za posamezne panožne kolektivne pogodbe ter spremlja njihovo uresničevanje;
• v skladu z vlogo in nalogami SKVNS usmerja, organizira in vodi aktivnosti sindikatov podjetij oz. družb in Območnih odborov ter jim zagotavlja strokovno in drugo pomoč;
• daje pobude, predloge in zahteve ZSSS za obravnavo vprašanj, ki so pomembna za člane sindikatov dejavnosti Slovenije, sodeluje pri oblikovanju skupno dogovorjene politike in programa ZSSS;
• oblikuje in sprejema stališča do predlogov zakonov in predpisov s področja delovne zakonodaje, ki neposredno zadevajo dejavnosti članov sindikata;
• sprejema in obravnava pobude in predloge sindikatov podjetij, območnih odborov in republiških odborov po dejavnostih za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki zadevajo družbenoekonomski in socialni položaj delavcev dejavnosti;
• razvija solidarnost in vzajemnost ter dogovarjanje in sporazumevanje znotraj SKVNS  in med sindikati dejavnosti;
• sprejema stavkovna pravila ter organizira razne oblike sindikalnega pritiska, vključno s splošno stavko delavcev dejavnosti;
• določa predlog kandidatne liste, ki se voli na Skupščini po postopku kot ga predlaga Komisija za statut, organizacijo, kadre in izobraževanje;
• voli člane Republiških odborov dejavnosti, stalna delovna telesa ter delegate za kongres ZSSS in imenuje člane občasnih delovnih teles in drugih organov;
• imenuje sekretarja SKVNS na osnovi ocene potreb ali potrdi zaposlitev drugih strokovnih delavcev;
• ustanavlja druge sekcije, ki imajo svoj progam dela in ki lahko zaradi svojega znanja, izkušenj in kontinuiranega dela ter novimi idejami prispevajo k boljšemu delu sindikalne dejavnosti, npr. sekcija veteranov, sekcija mladih ipd.
• sprejema akte, ki urejajo finančno-materialno poslovanje, finančni načrt in zaključni račun SKVNS in njihove spremembe;
• ustanavlja namenske sklade;
• skrbi za vsestransko zaščito osebnostne in delovne nedotakljivosti sindikalnih delavcev;
• odloča o sindikalnih priznanjih;
• enkrat letno obravnava in oceni svoje delo ter delo SKVNS na vseh ravneh organiziranosti;
• na predlog članov republiškega odbora sindikata izvoli namestnika predsednika  republiškega odbora sindikata;
• opravi nadomestne volitve za nosilce funkcij, ki so izvoljeni na Skupščini.

 

Nadzorni odbor nadzira pravilnost in zakonitost poslovanja sindikata podjetja oz. družbe.

Notranje organizacijske oblike združevanja članov so sindikalne skupine kot metode delovanja sindikata podjetja oz. družbe. Zaupniki sindikalnih skupin so člani izvršnega odbora.

Sindikat podjetja se z drugimi sindikati podjetij v dejavnosti povezuje v Območni odbor SKVNS.

 

17. člen

Predsednik sindikata – sindikalni zaupnik

 

Vsaka  organizacijska oblika sindikalne organiziranosti izvoli zaupnika.

 

Sindikalni zaupnik je nosilec in povezovalec dela med organizacijskimi oblikami sindikata podjetja ter drugimi dejavniki v podjetju oz. družbi, ko gre za specifičnost interesov članov sindikata, ki jih zastopa.

 

Za sindikalnega zaupnika lahko kandidirajo tisti, ki so člani sindikata v podjetju oz. družbi najmanj eno leto ter aktivno sodelujejo pri sindikalnih aktivnostih.   Odstopanje od tega načela je možno le ob ustanavljanju nove organizacije sindikata. Član mora pisno soglašati s kandidaturo.

 

Zaupnika skupine izvolijo člani te skupine.
 

Zaupnika – predsednika podružnice volijo vsi člani te podružnice.

 

Zaupnika – predsednika sindikata podjetja oz. družbe volijo člani sindikata v
podjetju oz. družbi na zboru članstva oziroma na delnih zborih članstva.

 

Samo s pooblastilom zbora članstva je lahko zaupnik-predsednik sindikata podjetja oz. družbe izjemoma izvoljen na seji izvršnega odbora. Za pripravo in demokratično izvedbo volitev zaupnika, je odgovoren strokovni delavec – sekretar Območnega odbora SKVNS. Izvoljen je tisti kandidat, ki je prejel  največ glasov. Če volitev ni možno pravočasno izvesti ali so za to drugi objektivni razlogi, sindikalne zaupnike imenuje v  soglasju s člani sindikata podjetja oz. družbe Območni odbor SKVNS, lahko tudi izven članstva  t. i. zunanjega sindikalnega zaupnika.  Delodajalca je treba pisno obvestiti o izvoljenih ali imenovanih zaupnikih.

 

Sindikalni zaupnik predstavlja člane in zastopa njihove interese. Pri svojem delovanju izvaja politiko sindikata. Deluje v okviru ciljev in načel, ki so določeni v Statutu, programskih smernicah in po sklepih sindikalnih organov. Njegove pristojnosti in naloge so neposredno odvisne od oblike organiziranosti in delovanja SKVNS. Naloge se opredelijo v Pravilih sindikata podjetja oz. družbe. Predsednik-sindikalni zaupnik podjetja oz. družbe ima izvoljenega namestnika, ki ima v času nadomeščanja status pooblaščenega sindikalnega zaupnika in ustrezno zaščito, kar se uredi s Pogodbo o pogojih dela sindikata podjetja oz. družbe ali drugim aktom podjetja oz. družbe.

 

Organizacija in organi sindikata varujejo delovno in osebno nedotakljivost
zaupnikov in drugih sindikalnih delavcev. Imuniteto in zaščito sindikalnih zaupnikov opredeljujeta Zakon o delovnih razmerjih, Kolektivna pogodba dejavnosti,
Pogodba o pogojih dela sindikata ali drug akt podjetja oz. družbe.

 

18. člen

Območni odbor SKVNS

 

Teritorialno obliko organiziranega delovanja članov SKVNS predstavlja Območni odbor  SKVNS, ki ga praviloma sestavljajo zaupniki -predsedniki sindikatov podjetij in sindikalnih podružnic in predstavnik skupne organizacije podružnic in posameznikov.

 

Območne odbore ustanovijo sindikati podjetij v dogovoru s SKVNS.
Območni odbor dejavnosti SKVNS je z odbori drugih dejavnosti konstitutivni del območne organizacije ZSSS, katere teritorialne meje so določene na podlagi skupaj dogovorjenih kriterijev v ZSSS.

 

Območni odbori  SKVNS obravnava in oblikuje stališča in zahteve v zvezi s tistimi posameznimi ali skupnimi vprašanji delavcev dejavnosti, ki zadevajo območje in odnose z  drugimi delavci oz. občani. Naloge in pristojnosti odbora se opredelijo z Aktom o organiziranju in delovanju območnega odbora SKVNS.

 

Območni odbor SKVNS voli predsednika in namestnika, ki predstavlja Odbor v vseh oblikah organiziranosti ter imenuje sekretarja Območnega odbora po predhodnem mnenju Predsedstva SKVNS.

Sekretar Območnega odbora opravlja funkcijo profesionalno in opravlja vsa strokovna dela za delovanje Območnega odbora. Sekretar Območnega odbora je pooblaščen predstavnik SKVNS na območju in je odgovoren za izvajanje politike in sklepov organov SKVNS in Območnega odbora.

Sekretar je zaposlen v območni organizaciji.

Območni odbor se ustanovi načeloma za področje območne organizacije ZSSS, če so
na tem področju vsaj trije sindikati podjetij oz. družb dejavnosti SKVNS. Kjer te možnosti ni, se organizacije SKVNS povezujejo s sosednjim Območnim odborom.

 

19. člen

SKVNS na ravni države

 

Organiziranost in delovanje SKVNS temelji na specifičnosti interesov in potreb članov posameznih dejavnosti po njihovem usklajevanju in sodelovanju znotraj dejavnosti, z drugimi sindikati dejavnosti in drugimi sindikati ter z institucijami sistema v Republiki Sloveniji.

 

20. člen

Organi SKVNS so:

• Skupščina,
• Predsedstvo,
• Republiški odbori po dejavnostih,
• Izvršni odbor,
• Nadzorni odbor.

 

21. člen

Skupščina

Skupščina SKVNS  je najvišji organ SKVNS in se sklicuje najmanj vsako peto leto.

 

Sklep o sklicu Skupščine SKVNS sprejme Predsedstvo SKVNS in ga objavi najmanj

30 dni pred Skupščino.     

 

Delegati Skupščine SKVNS so:

• 1 delegat na vsakih začetih 150 članov SKVNS v Območni organizaciji, ki jih izvolijo Območni odbori SKVNS
•  predsednik SKVNS
• podpredsedniki SKVNS (predsedniki ROS-ov dejavnosti)
• predsednik in člani Nadzornega odbora SKVNS.

 

Pri izbiri delegatov Skupščine je treba upoštevati sorazmerno zastopanost delegatov po

dejavnostih.

 

S sklepom o sklicu skupščine se določi končno število delegatov, natančen ključ in
merila za izvolitev delegatov Skupščine. Predlog dnevnega reda Skupščine določi   Predsedstvo.

 

Za obravnavo pomembnejših vprašanj lahko Predsedstvo SKVNS skliče izredno sejo

Skupščine sindikata na lastno pobudo, pobudo enega od Republiških odborov dejavnosti ali pobudo tretjine sindikatov podjetij oz. družb.

 

22. člen

Naloge in pristojnosti Skupščine:

• sprejme Statut, njegove spremembe in dopolnitve;
• odloča o ustanovitvi, združitvi in razdružitvi ter ukinitvi SKVNS, o povezovanju z drugimi sindikati v Republiki Sloveniji in mednarodnem merilu;
• sprejema programske usmeritve;
• po potrebi obravnava in sprejema stališča do najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo ekonomski in socialni položaj članov oz. delavcev dejavnosti;
• oceni delovanje SKVNS za preteklo mandatno obdobje;
• verificira člane Predsedstva,
• izvoli  predsednika SKVNS,  predsednike Republiških odborov sindikatov dejavnosti, ki so istočasno podpredsedniki SKVNS in Nadzorni  odbor;
• obravnava in sprejema poročilo  o finančno-materialnem poslovanju in poročilo Nadzornega odbora.

 

23. člen

Predsedstvo

Predsedstvo sindikata je najvišji stalni organ SKVNS v obdobju med dvema Skupščinama. Predsedstvo sestavljajo:  predsedniki Območnih  odborov SKVNS, ki imajo namestnike in člani IO SKVNS.

 

24. člen

Naloge in pristojnosti Predsedstva SKVNS:

• deluje na podlagi programskih usmeritev skupščine SKVNS in je odgovorno za njihovo uresničevanje;
• sprejema letni program dela in obravnava vsa pomembna vprašanja s področja SKVNS in ZSSS;
• organizira pogajanja za posamezne panožne kolektivne pogodbe ter spremlja  njihovo uresničevanje;
• v skladu z vlogo in nalogami SKVNS usmerja, organizira in vodi aktivnosti sindikatov
• podjetij oz. družb in Območnih odborov ter jim zagotavlja strokovno in drugo pomoč;
• daje pobude, predloge in zahteve ZSSS za obravnavo vprašanj, ki so pomembna za člane sindikatov dejavnosti Slovenije, sodeluje pri oblikovanju skupno dogovorjene politike in programa ZSSS;
• oblikuje in sprejema stališča do predlogov zakonov in predpisov s področja delovne  zakonodaje, ki neposredno zadevajo dejavnosti članov sindikata;
• sprejema in obravnava pobude in predloge sindikatov podjetij, območnih odborov in republiških odborov po dejavnostih za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj,  ki zadevajo družbenoekonomski in socialni položaj delavcev dejavnosti;
• razvija solidarnost in vzajemnost ter dogovarjanje in sporazumevanje znotraj SKVNS  
•   in med sindikati dejavnosti;
• sprejema stavkovna pravila ter organizira razne oblike sindikalnega pritiska, vključno s splošno stavko delavcev dejavnosti;
• določa predlog kandidatne liste, ki se voli na Skupščini po postopku kot ga predlaga Komisija za statut, organizacijo, kadre in izobraževanje;
• voli člane Republiških odborov dejavnosti, stalna delovna telesa ter delegate za kongres ZSSS in imenuje člane občasnih delovnih teles in drugih organov;
• imenuje sekretarja SKVNS na osnovi ocene potreb ali potrdi zaposlitev drugih strokovnih delavcev;
• ustanavlja druge sekcije, ki imajo svoj progam dela in ki lahko zaradi svojega znanja, izkušenj in kontinuiranega dela ter novimi idejami prispevajo k boljšemu delu sindikalne dejavnosti, npr. sekcija veteranov, sekcija mladih ipd.
• sprejema akte, ki urejajo finančno-materialno poslovanje, finančni načrt in zaključni račun SKVNS in njihove spremembe;
• ustanavlja namenske sklade;
• skrbi za vsestransko zaščito osebnostne in delovne nedotakljivosti sindikalnih delavcev;
• odloča o sindikalnih priznanjih;
• enkrat letno obravnava in oceni svoje delo ter delo SKVNS na vseh ravneh organiziranosti;
• na predlog članov republiškega odbora sindikata izvoli namestnika predsednika  republiškega odbora sindikata;
• opravi nadomestne volitve za nosilce funkcij, ki so izvoljeni na Skupščini.

 

Za svoje delo je Predsedstvo odgovorno skupščini SKVNS.

 

25. člen

Predsednik SKVNS

 

predstavlja in zastopa sindikat dejavnosti, je odgovoren za izvajanje odločitev organov SKVNS in za finančno in materialno poslovanje SKVNS ter je odredbodajalec SKVNS, sklicuje ter vodi Predsedstvo in Izvršni odbor. Svoje delo opravlja profesionalno.  V času odsotnosti ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi Predsedstvo oz. predsednik.

 

Delovno razmerje profesionalnih funkcij je sklenjeno s SKVNS; odnosi, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se urejajo v skladu z ustreznimi akti ZSSS.

 

26. člen

Izvršni odbor SKVNS

 

je operativno-izvršilni organ Predsedstva SKVNS, kateremu je neposredno odgovoren.

 

Sestavljajo ga:

• predsednik SKVNS,
• predsedniki Republiških odborov dejavnosti in predsednik Komisije za statut, organizacijo, kadre in izobraževanje.

Predsedniki Republiških odborov dejavnosti so obenem podpredsedniki SKVNS.

 

27. člen

Naloge in pristojnosti Izvršnega odbora:

• organizira in vodi uresničevanje sklepov Predsedstva SKVNS;
• organizira delo, usklajuje in usmerja aktivnosti;
• obravnava pobude, predloge, mnenja, vloge in pritožbe članov SKVNS in se do njih opredeljuje;
• usmerja in povezuje delo Republiških  odborov dejavnosti, komisij in drugih delovnih teles;
• spremlja tekoče finančno-materialno poslovanje SKVNS.

 

28. člen

 

Nadzorni odbor

 

Nadzorni odbor šteje pet članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.

 

Naloge in pristojnosti Nadzornega odbora so predvsem:

•  spremlja in nadzira finančno-materialno poslovanje SKVNS in poroča o svojih ugotovitvah Predsedstvu oz. Skupščini;
•  seznanja s svojimi ugotovitvami organe in organizacije SKVNS in predlaga ugotovitve;
•  nadzira izvajanje Pravilnika o financiranju in finančno materialnem poslovanju   SKVNS;
•  spremlja in ugotavlja skladnost porabe sredstev s finančnimi načrti;
•  obravnava poročilo Inventurne komisije;
•  opravlja druge nadzorne funkcije.

 

29. člen

 

Republiški odbori sindikatov dejavnosti 

 

Kot stalno obliko povezovanja specifičnih interesov ima SKVNS oblikovane Republiške odbore sindikatov dejavnosti, ki imajo 5 članov, in sicer:

• Republiški odbor sindikata dejavnosti komunalnega gospodarstva,
• Republiški odbor sindikata za dejavnost poslovanja z nepremičninami,
• Republiški odbor sindikata za dejavnost zasebnega varovanja.

 

Pristojnosti Republiškega odbora sindikata dejavnosti:

• pripravlja osnutke dokumentov in pravil, specifičnih za dejavnost;
• pripravlja in vodi pogajanja za svojo kolektivno pogodbo;
• imenuje pogajalsko skupino za pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti;
• sodeluje v okviru socialnega partnerstva z ustreznimi organi delodajalcev;
• obravnava dokumente in zakonske predloge, specifične za dejavnost;
• obravnava druge zadeve s svojega področja;
• predsedstvu SKVNS predlaga izvolitev namestnika predsednika republiškega odbora sindikata dejavnosti.

 

Če se zaradi vključitve članov, ki ne bi mogli uveljavljati svojih specifičnih interesov v teh odborih, pojavi potreba, se lahko oblikuje nov odbor, ki ga imenuje Predsedstvo in verificira Skupščina.

 

 

30. člen

Stalna delovna telesa

 

SKVNS ima naslednja stalna delovna telesa:

1. Komisijo za statut, organizacijo, kadre in izobraževanje, ki ima 7 članov. Predsednika izvolijo izmed sebe.
   Naloga Komisije je tolmačiti Statut, predlagati njegove spremembe, voditi kadrovske in volilne postopke, urejati vprašanja organiziranosti, izobraževanja in vsa druga vprašanja, ki sodijo v njen delokrog;
2. Komisijo solidarnostnega sklada SKVNS, ki ima 3 člane. Ta komisija obravnava vloge za dodelitev solidarnostne pomoči,  odloča o delitvi sredstev, načrtuje akcije za zbiranje sredstev sklada ter o svojem delu  poroča enkrat letno Predsedstvu  SKVNS.

Komisijo za delovno-športna tekmovanja, ki ima 3 člane.  Komisija  pomaga pri organiziranju srečanj, športnih  tekmovanj po dejavnostih in organizira udeležbo na športnih igrah ZSSS.

 

V. ODNOSI IN SPREJEMANJE ODLOČITEV

 31. člen

 

Medsebojni odnosi pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh organiziranosti SKVNS temeljijo na upoštevanju različnih mnenj, argumentov, demokratičnem usklajevanju različnih interesov in stališč, odgovornosti za predlaganje in sprejem, javnosti dela organov in teles, nadzoru in pravočasnem medsebojnem obveščanju.

 

Pri sprejemanju odločitev mora biti prisotna večina članov organa, odločitev pa velja, če je zanjo glasovala več kot polovica prisotnih članov organa. Organi sindikata določijo svoj način svojega dela s poslovnikom o delu.

 

Organi so dolžni obravnavati pobude članov in nanje odgovoriti.

 

Za sprejemanje posameznih odločitev se lahko razpiše sindikalni referendum (osebno izjavljanje). Ta referendum razpiše Predsedstvo SKVNS.

 

Če pozvani organ ali organizacija na predloge in pobude sindikata ne odgovori ali je odgovor neustrezen, sindikat uporabi eno naslednjih rešitev:

• razgovor,
• pogajanja,
• arbitražo,
• stavko.

 

Stavka se lahko organizira po stavkovnih pravilih in zakonodaji v posameznem podjetju, občini, območju, v posamezni veji dejavnosti ter kot splošna stavka vseh članov SKVNS in skupaj z drugimi sindikati dejavnosti kot splošna stavka vseh sindikatov dejavnosti. O stavki v posameznem podjetju oz. v območju mora biti predhodno obveščeno Predsedstvo SKVNS.

 

VI. VOLITVE IN MANDATI

32. člen

 

Pri kandidacijskih in volilnih postopkih v SKVNS se upoštevajo naslednji kriteriji:

• dolžina članstva v SKVNS (najmanj 2 leti),
• ugled in zaupanje med člani SKVNS,
• dosedanje vključevanje v aktivnosti in uveljavljanje interesov SKVNS in njegovih članov,
• sposobnost zaznavanja in definiranja realnih problemov, organiziranja in vodenja demokratične razprave in pripravljenost za sprejemanje argumentiranih predlogov in stališč drugih, ter
• za profesionalne funkcije še: strokovnost in usposobljenost kandidata za prevzem funkcije, znanje vsaj enega tujega jezika in znanje računalništva.

 

Postopki kandidiranja in volitev ter kadrovski kriteriji se določijo s Pravilnikom o postopkih evidentiranja in kandidiranja za volitve.

 

Mandat stalnih organov, funkcij in članov organov je 5 let.

 

Nosilci funkcij in člani organov so lahko izvoljeni v isti organ večkrat zapored.

 

Nadomestne volitve za nosilce funkcij, ki so izvoljeni na skupščinah, opravi predsedstvo SKVNS.

 

VII. FINANCIRANJE IN FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE SKVNS

33. člen

SKVNS financira svojo dejavnost  s članarino in drugimi prihodki. Tako zbrana sredstva so last sindikata.

 

Višina članarine znaša najmanj 1% od obračunane mesečne bruto plače oz. vseh prejemkov, od katerih se plačuje davek na plače.

 

Član je dolžan plačevati članarino v sindikalni organizaciji, kjer je organizacijsko povezan.

 

Zbrana sredstva se uporabljajo za financiranje delovanja organizacij in organov SKVNS ter sofinanciranje dejavnosti strokovnih služb, ki delajo za potrebe SKVNS (finančna, pravna, ekonomska itd.), ZSSS in območnih organizacij.

 

Določila o plačevanju, zbiranju, delitvi in porabi sredstev članarine opredeli SKVNS po predhodni razpravi med člani. Podrobnejša določila o finančnem in finančno materialnem poslovanju se opredelijo v Pravilniku, ki ga sprejme Predsedstvo SKVNS.

 

Višjo članarino za člane SKVNS določi Skupščina po predhodni razpravi med člani.

 

Sindikat podjetja oz. družbe lahko na osnovi programa določi višjo članarino in s tem  delom samostojno razpolaga.

 

Organi SKVNS lahko s posebnim sklepom za uresničevanje svojih nalog  ustanovijo namenske sklade. Sklep vsebuje namen, vire sredstev, merila za uporabo ter nadzor.

 

Obračun in plačevanje članarine SKVNS za člane zagotavlja podjetje oz. družba. SKVNS vodi finančno-materialno poslovanje skladno z veljavnimi finančnimi predpisi in Pravilnikom. Strokovna in tehnična opravila finančno-materialnega poslovanja za SKVNS opravlja ustrezna služba pri ZSSS.

 

VIII. OBVEŠČANJE ČLANSTVA IN JAVNOSTI

34. člen

 

Organi SKVNS delujejo javno in morajo o svojem delovanju obveščati članstvo.

 

Za informiranje članstva SKVNS se praviloma uporablja glasilo Delavska enotnost, ki se po potrebi dostavi vsakemu članu SKVNS. Za obveščanje javnosti in članstva se uporablja Spletna stran SKVNS, po potrebi Bilten SKVNS in sklicuje tiskovne konference ter izdaja promocijska gradiva za pridobivanje članstva.

 

IX. ZNAKI IN ODLIČJA

35. člen

 

Znak SKVNS (emblem) je sestavljen iz rumenega kroga z izpisanim nazivom SKVNS na obrobju v modri barvi, v sredini pa je grafični znak, t. j. pokončne črte v zeleni (narava, okolje) in modri (voda, zrak) barvi, ki ponazarjajo zgradbo, oblikovano v črki V. Nad tem je manjši znak ZSSS. Spodaj je kratica SKVNS v rdeči barvi.

Zastava SKVNS je rumene barve, v sredini je grafični znak sindikata, spodaj je izpisan skrajšan naziv sindikata.

 

Predsedstvo SKVNS določi odličja in priznanja, ki se podeljujejo članom in organizacijam dejavnosti s sklepom,  pravilnikom ali razpisom.

 

X. PRAVNA OSEBA

36. člen

 

SKVNS je pravna oseba in samostojni nosilec pravic in obveznosti. Enako velja za sindikat podjetja oz. družbe.

 

Pravne osebe imajo svoj transakcijski račun in žig. Žig je okrogle oblike s premerom 32 mm in naslednjo vsebino na obodu: Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, v spodnjem delu pa:

•  za organizacijo v podjetju – naziv podjetja,
•  za območno organizacijo – naziv območja,
•  za republiško organizacijo – predsedstvo ali republiški odbor po dejavnosti.

 V sredini je znak SKVNS.

 

XI.  STROKOVNE SLUŽBE

37. člen

 

SKVNS  se z drugimi sindikati v ZSSS dogovori za opravljanje tistih strokovnih in tehničnih storitev, ki so skupne narave (finančno-materialno poslovanje, pravna pomoč, strokovno svetovanje, evidenca članstva, vodenje skladov, tehnične službe itd.).

 

Predsedstvo SKVNS lahko samo ali  skupno z drugimi sindikati dejavnosti ustanovi strokovno službo za pravno, ekonomsko, organizacijsko in administrativno-tehnično opravljanje del in nalog.

 

Strokovna oziroma pravna služba Območne organizacije ZSSS opravlja naloge za Območni odbor in člane SKVNS. Če te ni ali pa ne deluje, predsedstvo SKVNS organizira zagotovitev tega dela.

 

 

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

 

Spremembe in dopolnitve statuta sprejema Skupščina SKVNS.

 

Statut SKVNS razlaga Komisija za statut, organizacijo, kadre in izobraževanje.

 

Statut je veljaven z dnem, ko ga sprejme Skupščina SKVNS.

 

Ta statut je bil sprejet na 2. Skupščini SKVNS dne 22. 9. 1994, spremenjen in dopolnjen na 4. Skupščini SKVNS dne 14. 3. 2003 ter 5. Skupščini SKVNS dne 14. 3. 2008.

 

Članske izkaznice, izdane do spremembe naziva sindikata, ostanejo v veljavi, novo sprejetim članom ali ob zamenjavi izkaznic, pa se izdajo izkaznice z novim nazivom SKVNS.

 

Predsednik SKVNS

Radenci, 14. 03. 2008